UTRINKI
Pozdravljeni planinski prijatelji
Utrinki
Srečanje VGN in GS v Ljubljani
16.12.2025
Vabilu se je odzvalo 25 članov iz 12 PD, poleg našega MDO ( Ljubljana ) smo v naši sredini še pozdravili predstavnika VGN MDO Gorenjske in VGN MDO Zasavja….
Izvir reke Timav in Doberdobsko jezero
18.10.2025
Odbor za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana je v soboto, 18. oktobra 2025 uspešno izvedel ekskurzijo do izvira reke Timav in ob Doberdobskem jezeru….
Strokovna ekskurzija v Saas-Fee-ju, v Švici.
18.9.2025
Po prihodu v Saas-Grund smo v nahrbtnike naložili opremo za feratanje in se z gondolo zapeljali do postaje Kreuzboden. Od tod smo peš nadaljevali do vstopa v ferato na Jägihorn (3206 m)…
Strokovna ekskurzija na Grossglockner.
15.6.2025
Iz Ljubljane smo krenili ob 8h zjutraj. Po kratkem postanku na kavi insladoledu v Lienzu smo kmalu prispeli do našega izhodišča pri gostišču Lucknerhaus. …
Spoznavanje parka prirode Učka
13.4.2024
Odbor za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana je v soboto, 13. aprila 2024 uspešno izvedel strokovno ekskurzijo po Parku prirode Učka …
Srečanje VGN in GS v soboto, 6.12.2025 v Ljubljani
Vabilu se je odzvalo 25 članov iz 12 PD, poleg našega MDO ( Ljubljana ) smo v naši sredini še pozdravili predstavnika VGN MDO Gorenjske in VGN MDO Zasavja. Po uvodnem pozdravu smo šli proti prvemu cilju, ogledu spominske plošče o ustanovitvi SPD. Zapis o tem neprimernem ravnanju do tega dogodka in kritiko sedanje postavitve le-tega ste prejeli. Upam da bo PZS ustrezno reagirala. Na poti do Prešernovega trga smo si ogledali spominsko skulpturo Primicove Julije in pri spomeniku dr. Franceta Prešerna zapeli celotno Zdravljico. Zasluga gre udeleženki Lidiji, ki je dala pobudo in pomagala pri realizaciji. Bili smo kar mala atrakcija. Mimo množice obiskovalcev glavnega mesta smo pri spomeniku Valentina Vodnika prebrali njegovo pesnitev » Veršac«, prvo planinsko pesnitev. Po zaključku smo se mimo markacije na Študentski ulici povzpeli na grad in najbolj vztrajni so šli še do Šanc, po planinski poti ki jo vzdržuje PD RTV. Prav vodnici PD RTV Lilijani se zahvaljujem-o da smo hodili »po pravilih« o pohodih. Pohvala tudi predsedniku ŠPD Gams Vodice, ki se pridružil VGN iz društva na tem dogodku. Zahvala vsem udeležencem pohoda in ne še kakšen podoben dogodek.
Nevenka Rajhman OVGN MDO Ljubljana
Poročilo s strokovne ekskurzije "Varno gibanje v ledeniškem svetu" na Grossglockner, 14., 15. 6. 2025
V soboto, 14. in v nedeljo, 15. 6. 2025, smo bili na strokovni ekskurziji “Varno gibanje v ledeniškem svetu” na Grossglockner-ju.
Iz Ljubljane smo krenili ob 8h zjutraj. Po kratkem postanku na kavi insladoledu v Lienzu smo kmalu prispeli do našega izhodišča pri gostišču Lucknerhaus. Tam smo se preoblekli, in preobuli ter si nadeli nahrbtnike. Na poti do Stüdlhütte smo se za nekaj minut ustavili še pri Lucknerhütte. Nato smo na snežišču nad Stüdlhütte obnovili gibanje ledeniške naveze in reševanje iz ledeniške razpoke. Gorski vodnik Mitja Kovačič nam je pokazal tudi zelo uporabne alternativne metode reševanja. Drugi dan smo se po zgodnjem zajtrku pod vodstvom gorskega vodnika Mitje Kovačiča podali čez ledenik in višje po ferati do Erzherzoga Johanna Hütteja. Po prečenju ledenika nad kočo smo prispeli do ladijskih vrvi ob vstopu v steno. Takoj smo se soočili s številnimi navezami, ki so se vzpenjale na vrh ali so se spuščale. Po nekaj manevrih srečevanj z njimi smo osvojili najvišji vrh Avstrije Grossglockner (3789 m). Po razgledih in malici smo se spustili po poti vzpona. Med potjo do gostišča Lucknerhaus smo se ustavili še pri Stüdlhütte ter pri Lucknerhütte, kjer smo nekaj pojedli in popili. Sledila je vožnja domov. Celotna odprava je štela 8 udeležencev.
Strokovno ekskurzijo je sofinanciral MDO PD Ljubljana.
Vodil jo je gorski vodnik Mitja Kovačič,
organiziral sem jo Niko Bertoncelj,
vodja Vodniškega odbora MDO PD Ljubljana.
Od 18. do 21. 9. 2025 smo bili na štiri dnevni strokovni ekskurziji "Varno gibanje v ledeniškem svetu in po feratah" v Saas-Fee-ju, v Švici.
Po prihodu v Saas-Grund smo v nahrbtnike naložili opremo za feratanje in se z gondolo zapeljali do postaje Kreuzboden. Od tod smo peš nadaljevali do vstopa v ferato na Jägihorn (3206 m). Nadeli smo si čelado, pasove in ostalo opremo za gibanje po feratah. Najprej smo prikazali tehniko gibanja po feratah in nudenje pomoči onemoglemu v ferati. Na poti proti vrhu smo preplezali nekaj lestev in znameniti viseči most. Pot z vrha je nezahtevna in kar hitro smo prispeli do koče Weissmieshütte, kjer smo se okrepčali ter se kasneje z gondolo spustili do izhodišča. Sledila je vožnja v Saas-Fee in nastanitev v apartmaju.
V petek smo se opremili za ledeniško turo na Weissmies (4017 m). Z gondolo smo se zapeljali do zgornje postaje Hohsaas. Po prikazu ledeniške vrvne tehnike smo se navezali v ledeniško navezo in se podali na ledenik, ki vodi vse do vrha. Sestopili smo po poti vzpona. Sledila je vožnja z gondolo v dolino.
V soboto smo za cilj izbrali Lagginhorn (4010 m), na katerega smo se podali z zgornje postaje Hohsaas. Od tod smo prečili zahodno pobočje gore vse do ZJZ grebena, po katerem poteka pot na vrh. Pot je bila kopna, zato smo vrh hitro osvojili. Sestopili smo proti Weissmieshütte, kjer smo se okrepčali. Sledila sta še sestop do srednje postaje žičnice Kreuzboden in vožnja z gondolo v Saas-Grund.
Zadnji dan, v nedeljo, je bil turistične narave. Po sprehodu skozi mesto Saas-Fee smo se z gondolo odpeljali do postaje Felskinn, kjer smo si ogledali vlak zobate železnice Metro Alpin, ki pelje do postaje Mittelallalin. Na vseh postajah smo se naužili razgledov. Ko smo se vrnili v Saas-Fee, smo se z drugo gondolo peljali še do postaje Spielboden, kjer smo ravno tako uživali čudovitih razgledih na okoliške vrhove in ledenike pod njimi ter na mesti Saas-Fee in Saas-Grund. Sledila je vožnja domov. Strokovna ekskurzija je štela štiri udeleženke in udeležence. Sofinanciral jo je MDO PD Ljubljane.
Niko Bertoncelj, inštruktor PV PZS
Vodja Vodniškega odbora MDO PD Ljubljane
Odbor za varstvo gorske narave
IZVIR REKE TIMAV IN DOBERDOBSKO JEZERO
Odbor za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana je v soboto, 18. oktobra 2025 uspešno izvedel ekskurzijo do izvira reke Timav in ob Doberdobskem jezeru. Med udeleženci so bili večinoma varuhi gorske narave in gorski stražarji ter ostali ljubitelji narave. Bilo je 43 udeležencev iz 12 društev in sicer:PD Mercator 9, PD RTV 7, PD Delo 6, PD Iskra Ljubljana 4, PD LPP, PD Viharnik in PD Polž po 2 in PD Obrtnik, PD Rašica, PD Ljubljana-Matica in PD Saturnus po 1 udeležencu. Pridružili so se tudi tri gostje iz Odbora za varstvo gorske narave pri MDO Gorenjske.
Iz Ljubljane so se odpeljali proti Gorici in dalje v Štivan (S. Giovanni del Timavo). Med vožnjo je vodnica Marinka podrobneje predstavila zanimivosti, katere so nameravali obiskati.
Najprej so si ogledali izvir reke Timav. Timava je reka v Tržaškem primorju. Tok reke Timave je od izvira do izliva v morju dolg približno 2 km. V štirih izvirih se reka pojavi pri Štivanu (S. Giovanni del Timavo) in se kmalu zatem, pri Ribiškem naselju, med Devinom in Tržičem izliva v Pancanski zaliv, ki je del Tržaškega zaliva. Domneva, da je Timava izvir izključno ponikalne reke Reka je bila v 20. stoletju znanstveno ovržena. Od reke Reka prejema le tretjino vode, drugi dve tretjini pa dopolnjujeta reka Vipava s ponorom pri kraju Vrtoče in Soča, ki delno ponikuje v prodnatih tleh. Nekaj vode prispevajo tudi meteorne padavine s kraške planote nad izvirom. Reko Timavo so omenjali že antični pisci, na področju izvirov je bilo nekoč rimsko naselje Fons Timavi. Ogledali so si dva izvira od štirih in oba sta bila nenormalno vodnata. Nato so si v neposredni bližini ogledali še staro cerkev iz 15. stoletja. Opazili so sledove, ki so kazali na to, da je bila pred nedavnim poplavljena vsaj za nekaj cm.
Sledila je vožnja do Doberdobskega jezera. Naravni rezervat, v katerem leži Doberdobsko in Prelosno jezero, meri 726 hektarov. Posebnost rezervata je presihajoče Doberdobsko, v kateri gladini vode zelo niha, in Prelosno jezero, kjer je nihanje manj opazno. Obe jezeri obdajajo mokrišča, kot so vlažni travniki in vlažni gozd. Ta prehajajo v suho okolje kot sta kraška gmajna in kraška gošča. Zaradi ekološko tako različnih okolij sta rastlinstvo in živalstvo zavarovanega območja zelo raznolika. V rezervatu je mnogo jam in tako obsežne skalnate površine s kraškimi tvorbami kot so žlebiči in škraplje. Simbol rezervata je beloprši jež, ki živi v vzhodnem delu Evrope. Rezervat pa je ravno na zahodni meji njegove razširjenosti in je eno izmed redkih bivališč tega ježa v Italiji. Večja poplavljenost je v času z daljšim deževjem, torej spomladi in jeseni. Jezero je dokaj izsušeno v sušnem obdobju, torej pozimi in poleti. Ne glede na to ali je polno vode ali prazno, je vedno polno zanimivosti, zato je priporočljiv obisk v deževni in sušni dobi.
Podali so se po prijetni poti ob severni strani jezera, vendar jezera niso videli. Na koncu polja, do koder seže voda, kadar je jezero polno, so se obrnili. Pot, po kateri so hodili je bila dokaj vlažna. Spoznavali so rastje na mokriščih, kraško goščo, trstičje, ki raste že v plitvi vodi. Videli so tudi kako že odganja iz zemlje iris in veliki poletni zvonček, ki sta značilna za to področje. Nazadnje so si ogledali še izvire, ki pa so bili zelo slabotni in komaj vidni.
Nato so se odpeljali v naselje Doberdob, znano predvsem po bojih iz I. svetovne vojne. Kraj je še močno slovenski, osnovna šola se imenuje po Prežihovem Vorancu, na pročelju cerkve so v mozaiku napisi v slovenščini, ulice so poimenovane po slovensko.
Odpeljali so se še do centra Gradina v neposredni bližini Doberdoba. Center Gradina je bil zgrajen z evropskimi sredstvi. Tu je muzej, gostišče in nekaj prenočišč. Tokrat je bil center v celoti zaprt in je dajal zapuščen videz. Deloval je le nekaj let. Skupina se je posedla po klopeh, malicali so hrano iz nahrbtnika ter uživali v toplem sončnem dnevu. Sprehodili so se še do razgledišča in si ogledali jezero iz ptičje perspektive. Videli so le polje in v sredini majhno jezerce. Pogled pa je segal tudi na letališče Ronke, Monfalcone (Tržič) in Grado (Gradež).
Ta naravovarstveni izlet je bil izveden v okviru Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana, ki je tudi kril stroške prevoza. Odbor je organiziral in izvedel že nekaj podobnih akcij in sicer po dolini Kamniške Bistrice, po Orlovi poti na Kočevskem, na Pohorju do Lovrenških jezer in lani po Parku prirode Učka. Udeleženci so bili z izbiro programa zelo zadovoljni in si želijo še kaj podobnega v kraje, ki jih še ne poznajo.
Program ekskurzije je pripravila in izlet vodila Marinka Koželj Stepic, vodnica PZS, prijave pa je zbirala Nevenka Rajhman, vodja odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljane.
Marinka Koželj Stepic
ZAHVALA IN POHVALA OVGN pri MDO PD Ljubljana
Vse od septembra, ko je vodja Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana, Nevenka Rajhman, napovedala vsakoletno izobraževalno ekskurzijo za varuhe gorske narave in gorske stražarje, sem z nestrpnostjo čakala soboto, 18. oktobra 2025. Toliko bolj, ker je bil ponovno izbran cilj v zamejstvu, ki ga ne obiščemo prav pogosto in nam je v večini neznan. Tokratna poučna ekskurzija nas je popeljala v vasico Štivan, k izviru kratke, a temu živahne reke Timav, na mokrišču in po učni poti ob Doberdobskem jezeru, skozi kraško gmajno, med lovorovimi drevesi, spremljal nas je že obarvan ruj……topel jesenski dan je bil in pogled na kljub široki, ravno in prijazni pokrajini z razgledišča Gradina čez Ronk vse do Gradeža v daljavi so ga zaokrožili v popolnost.
Prisrčna hvala Marinki Koželj Stepic, ki je izlet pripravila in vodila Nevenki Rajhman, ki nas je organizirala in obveščala. Hvaležna sem, da imamo varuhi gorske narave in gorski stražarji možnost na tak način in na mestu samem pridobiti informacije, znanja, izkušnje in doživetja. Obenem pa se vsaj enkrat letno družiti s kolegi in poklepetati s somišljeniki, ki naravo spoštujejo, cenijo in varujejo tako kot mi.
V Kamniku, 21. oktobra 2025
Nadja Uršič
OVGN PD ISKRA LJUBLJANA
SPOZNAVANJE PARKA PRIRODE UČKA
Odbor za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana je v soboto, 13. aprila 2024 uspešno izvedel strokovno ekskurzijo po Parku prirode Učka. Med udeleženci so bili večinoma varuhi gorske narave in gorski stražarji ter ostali ljubitelji narave. Bilo je 48 udeležencev iz 12 društev.
Masiv Učka dominira nad Istro in Kvarnerjem. Park prirode Učka je umeščen po sredini tega masiva, njegova površina pa meri 160 km 2 . Zaradi edinstvenih klimatskih pogojev je tu izredna biološka raznolikost. Območje v glavnem pokriva gozd, v vršem delu je bukev z značilnimi krivenčastimi debli, nekaj nižje je gozd belega gabra in hrastičja, v spodnjem pa še črni bor. Na pobočjih Učkah uspevajo še lovranski kostanj – maroni, šparglji in druge rastline, znane v kulinariki. Učka je edini predel na svetu, kjer raste učkin zvonček. Učka je tudi eden zadnjih predelov, kjer lahko vidimo beloglavega orla. Tu je domovanje divjega prašiča, gozdne uharice, srnjadi, sivega sokola, kač in martinčkov. Na livadah se med raznoterim cvetjem spreletavajo metuljčki – črni apolon, gozdni črni okar, kozličev modrin in drugi.
Učka je dokaj bogata s padavinami in tu so mnogi izviri, studenčki, potočki in slapiči. Območje Učke ima za bivanje ugodne klimatske razmere, zlasti na južnih pobočjih. MasivUčke predstavlja naravno pregrado med blago kontinentalno klimo Istre in izrazito mediteransko klimo Kvarnerskega zaliva. Prve naselbine so bile v jamah in spodmolih že v pradavnini. Sledilo je naseljevanje tudi v času prihoda Slovanov, zlasti na južnem delu Učke.
V obdobju antike v srednjem veku Učka ni bila več zanimiva za novo stalno naseljevanje, ampak se je preko prehodov povezala z Istro in kontinentalnim delom Hrvaške. V času Avstro-Ogrske postane Učka zopet zanimiva za stalno naseljevanje. Tu so bili ugodni za pogoje živinorejo – drobnico in govedo buškurin – ter sadjarstvo. Iz teh časov so danes še vidni suhi zidi in pastirski stanovi ter opuščeni stari sadovnjaki. Naseljenost južnih pobočij je tudi danes aktualna, vendar kmetijstvo ni več osnova za preživetje. Življenje se je z razvojem turizma premaknilo bližje obali. V zaščitnem znaku Parka prirode Učka sta kostanj maroni in govedo buškurin.
Obiskali in ogledali so si tri zanimivosti pogorja Učke.
Najprej so se vzpeli iz naselja Kolavići na Veprinac. Veprinac je 517 m visok vrh, ki se nahaja v severovzhodnem delu pogorja. Na samem vrhu se nahaja vasica Veprinac.
V tem slikovitem kraju z najlepšim pogledom na celoten Kvarner se skriva bogata dediščina.
Na vsakem koraku se nam odkrivajo pomembni kulturno-zgodovinski spomeniki. Prvi med njimi je baročna cerkev sv. Marka in njen veličasten zvonik. Tu najdemo še starodavno kapelo sv. Ane, pržon (ječo) in mestno ložo. Kraj se prvič omenja leta 1351. Znan je veprinski zakon datiran leta 1507 in je prvi dokument, sestavljen iz 43 členov. Rokopis je v glagolici in je shranjen v Hrvatski akademiji. Nato jih je avtobus prepeljal na sedlo Poklon.
Od leta 1876, ko je bila zgrajena istrska železnica, so ljudje potovali po opravkih iz Istre na Reko ali naprej na "celino" preko 922 m visokega prelaza, ki povezuje gorska masiva Učka in Čičarija. Ko so prispeli na vrh prelaza, se je pred njimi odprl pogled na ves Kvarner in prvo kar so videli, je bila romarska cerkev na Trsatu. Ustavili so se, se poklonili in molili. Tako je prelaz dobil ime Poklon. Danes je na Poklonu izhodišče za mnoge planinske poti po Učki in Čičariji, tu je planinski dom PD Opatija in nov informacijski center s prodajalno spominkov, bifejem ter upravo Parka prirode Učka.
Drugi del izleta je bil spust s Poklona v kraj Liganj (300 m), kjer je bila včasih uprava Parka. Pot je v začetku vodila po gozdni cesti, nato po bolj ali manj strmih gozdnih stezicah in poteh. Med hojo so opazovali sveže ozeleneli gozd bukve, gabra, hrasta, kostanja in bora.
Občudovali so suhe zide, ki so jih predniki postavljali okrog vrtač. Tako so očistili teren kamenja in pridobili ravno površino za košnjo trave ali za pašo. Prisluhnili so ptičjemu petju ali so si ogledovali zanimivo rastlinje, zlasti pomladno cvetje.
Iz Lignja je avtobus prepeljal skupino v Lovransko Drago, naselje, ki dobesedno čepi na slikovitih terasah na jugovzhodnem pobočju Učke. Med vožnjo proti Lovranski Dragi so lahko od daleč občudovali enkratno lego vasi. Vse je razvrščeno po razmeroma strmem pobočju, hiše, hlevčki in njivice, posajene z zelenjavo, cveticami in majhnimi sadnimi drevesi.
Z roba vasi so se podali še na ogled slapu Slap. Ta slap je na območju Lovranske Drage, ene najlepših dolin na vzhodnem pobočju Učke.
Pot vodi ob šumeči vodi, ki priteka izpod slapu skozi nasade kostanja maronija, skozi gozd hrasta in gabra, preko starih terasic, na katerih so nekoč obdelovali zemljo. Slap kaže stotero obrazov glede na količino padavin pred obiskom, vendar je vedno zelo zanimiv in lep. Tokrat je bilo malo vode, a pogled na steno preko katere naj bi padal, je neponovljiva. Ta naravovarstveni izlet je bil v okviru Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana, ki je tudi kril stroške prevoza. Odbor je organiziral in izvedel že nekaj podobnih akcij in sicer po dolini Kamniške Bistrice, po Orlovi poti na Kočevskem in lani na Pohorje do Lovrenških jezer.
Program ekskurzije je pripravila in izlet vodila Marinka Koželj Stepic, vodnica PZS, prijave pa je zbirala Nevenka Rajhman, vodja Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana. Marinka Koželj Stepic
Poročilo s strokovne ekskurzije "Varno gibanje v gorah pozimi" na Pokljuki, Julijske Alpe
V soboto, 23. in v nedeljo, 24. 3. 2024, smo bili na strokovni ekskurziji na Pokljuki. Tema letošnje ekskurzije je bila Varno gibanje v gorah pozimi.
Do Blejske koče smo šli po poti, ki vodi preko planine Zajavornik. Po prihodu v kočo smo opremo odložili v predavalnici in se pripravili na gibanje po zasneženem gorskem svetu. Ker je bila snežna odeja mehka in debela, smo se na Brda odpravili s krpljami in turnimi smučmi. Pred kočo smo opravili test lavinskih žoln. Med hojo smo opazovali razliko med gibanjem v kopnem in med gibanjem v snegu. Opazovali smo tudi razliko med težavnostjo hoje v kopnem in v snegu. Zaradi udiranja se časovnica lahko podaljša tudi za večkratnik. Na vrhu Brda je pihal mrzel veter, kar nas je opomnilo na to kako pomembna je zaščita telesa pred izgubo toplote. Na poti smo videli opasti in sem ter tja pod snegom naleteli na kakšno skrito luknjo, ki se je oblikovala nad skalami in nad rušjem.
Po kosilu se je vreme nekoliko poslabšalo, zato smo popoldan izkoristili za usvajanje teoretičnega znanja v predavalnici koče. Obravnavali smo hojo z derezami in cepinom, ter pokazali različne vrste le teh. Seznanili smo se z različnimi vrstami bivakov s poudarkom na nenačrtovanem bivaku v snegu. Prikazali smo uporabo lavinske opreme in postopek reševanja zasutega v plazu ter si pogledali nekaj posnetkov sproženih plazov in primerov reševanj iz plazu. Oskrbnik Andrej nam je demonstriral sprožitev lavinskega nahrbtnika. Po večerji smo se zabavali ob glasbi in plesu.
Naslednje jutro smo se podali na teren na praktične vaje. Ponovno smo se opremili z lavinsko opremo, derezami, cepini in čeladami. Najprej smo prikazali in preizkusili hojo z derezami, nato še ustavljanje s cepinom. Potem smo se preizkusili v iskanju z žolno in v sondiranju. Prikazali smo tudi prerez in preizkus snežne odeje.
Po kosilu smo imeli pohod na Mrežce, kjer smo se soočili z oteženo orientacijo med sneženjem in v megli.
Udeleženci so bili navdušeni nad strokovno ekskurzijo in obravnavanimi temami. Zelo zadovoljni smo bili tudi z dvodnevnimi gostoljubnostjo, pogostitvijo in bivanjem v Blejski koči, za kar se oskrbnici Tini in oskrbniku Andreju najlepše zahvaljujemo.
Strokovno ekskurzijo sem organiziral in vodil:
Niko Bertoncelj, inštruktor planinske vzgoje,
vodja Vodniškega odbora MDO PD Ljubljane.
POGOZDOVANJE na KRASU
LOVRENŠKA JEZERA
Lovrenška jezera (1510 m – 1520 m) se nahajajo na visokem barju sredi Pohorja med Roglo in Ribniškim Pohorjem. Lovrenška jezera so ena najbolj slikovitih pohodniških točk z edinstveno naravo. Pohodniška pot kljub enostavnosti bogato nagradi. Lovrenška jezera so zaradi nepropustnih tonalitskih tal nastala v skledastih kotanjah. Jezerc je 22, včasih tudi manj, odvisno od obsega stoječe vode, ki se obnavlja le s padavinami. Globoka so do 120 cm. Jezera se nahajajo v gozdnatem rezervatu, ki sega od Mulejevega vrha do Jezerskega vrha. V širši okolici raste na šotnih tleh nizek, pretežno smrekov in borov gozd, porasel z lišajem. Okrog jezer raste nizko barsko borovje. Tu najdemo tudi nekatere redke rastline: razne šaše, rjasti sleč, mahovnico, divjo rožmarinko in mesojedo dolgolistnato rosiko. Na južni strani stoji razgledni stolp, do prvih treh jezer pa je urejena pot po mostnicah. Tako so zaščitili barje pred uničevanjem, saj je pohodnikov veliko in vsako leto več.
Ko smo prišli do koče na Pesku, je sonce sramežljivo posijalo skozi koprenaste oblake. Skoraj vsi smo naročili kaj iz bogate kulinarične ponudbe in bili hitro postreženi. Ker je nekaj posameznikov tožilo o bolečih kolkih in kolenih, smo poklicali voznika na Roglo, da nas je prišel iskat do koče na Pesku. V Ljubljano smo se vrnili v popoldanskih urah z željo, da bi bili podobni izleti še kdaj.
Ta izlet sta pripravili Nevenka Rajhman, vodja odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana, in Marinka Koželj Stepic, vodnica PZS in vodja odbora za informiranje in propagando pri MDO PD Ljubljana. Prva je obveščala društva in zbirala prijave, druga pa je opravila ogledno turo, rezervirala avtobus in izlet tudi vodila.
Besedilo in foto: Marinka Koželj Stepic
Spoštovani!
Vabim vas, da se lotite spletnega kviza “Kaj vem o gozdu, gozdarstvu in lesu”, ki smo ga pripravili ob letošnjem Tednu gozdov.
Kviz je namenjen vsem generacijam.
Lotite se ga, ni pretežek, ne prekratek in ne predolg. Upamo, da vam bo v zabavo, spodbudo in korist!
Vabim vas, da vstopate vanj preko FB strani Zavoda za gozdove Slovenije:
https://www.facebook.com/
in “gredoč” všečkate to stran.
Nahaja se na spletni strani Muzeja Vrbovec Nazarje.
http://www.muzej-vrbovec.si/
Lep pozdrav vsem skupaj in vsakemu posebej!
Marijan
Dan zemlje 22. april – Odbor za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana
V torek 18. aprila 2023 smo se sestali varuhi gorske narave in gorski stražarji, tokrat v razširjeni sestavi in ene izmed točk dnevnega reda je bila tudi dogajanje (posek ) v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Našemu vabilu so se odzvali iz Zavoda za gozdove RS, konkretno iz Območne enote Ljubljana. Dejavnost gozdarjev, mestne občine in uprave Krajinskega parka v tem primeru sta prisotnim obrazložila ga. Barbara Slabanja – ogovorna za gojenje in varstvo gozdov in Jernej Rednak, vodja KE ( krajevne enote ) Ljubljana. Zaradi naše pomanjkljive tehnične opreme -računalnika ( ki ga nimamo ) sta zadevo predstavila na klasičen način, s slikami in obrazložitvijo o nujnosti tega ukrepa. Prisotne sta seznanila z zgodovino urejanja parka v preteklosti, danes in kako se sprejemajo načrti o upravljanju gozdov. Kot je bilo pričakovati, so se mnenja križala, vendar smo dobili tudi strokovna pojasnila. Vsekakor smo bili z odzivnostjo gozdarske stroke zadovoljni da so se odzvali našemu vabilu, mnenja o tovrstnih posegih so pa vedno deljena.
V nadaljevanju smo spregovorili še o dogajanjih v mesecu maju in juniju, kjer bomo aktivni 27. maja 2023. na Dnevu Ljubljanskih planincev, ki bo v Domu črnuških planincev na Mali planini, 3.junija OVGN MDO Lj. organiziramo ogled Lovrenških jezer, ki nam ga financira MDO in 10. junija se udeležimo Dneva planincev 2023, v Kalu nad Hrastnikom.
Nevenka Rajhman
OVGN MDO Ljubljana
OBNOVLJIVI VODNI VIRI – HE MEDVODE
Slovenija ima izjemno vodno bogastvo. Ste vedeli, da ima skoraj 30.000 kilometrov vodnih tokov, kar jo glede na površino uvršča v evropski vrh? Prijetno šumenje potokov in rek deluje pomirjujoče, vodni tokovi pa odplaknejo vsakdanje skrbi vsaj za nekaj časa stran. Imajo pa tudi veliko uporabno vrednost, kar so vedeli že naši predniki; dajejo energijo, poganja stroje, predvsem pa daje in plemeniti življenje.
Voda je moj element; ni čudno, saj mi je »položena v zibelko«. Figurativno, seveda. Rojena sem v kraju/mestu, kjer se stekata dve pomembni slovenski reki. Sava in Sora. Medvode so namreč dobile opisno ime Zwishenwasseren ravno zaradi geografske lege, med vodama. Ko sem zbirala gradivo za naš tokratni izlet Odseka za varovanje gorske narave, sem med zgodovinskimi viri našla tudi zapis o množici mlinov, ki so v širši okolici Medvod že v 19. stoletju neutrudno mleli žita, rožičevo moko, ješprenj, proso, laneno seme in pridobivali laneno olje. Že leta 1827 je bilo ob dveh potokih nad Presko kar 14 mlinov za laneno olje, v širši okolici Medvod pa celo 46.
Vodne vire so predniki uspešno koristili v začetku industrijske revolucije za energijo papirnice Goričane, tekstilne tovarne, tovarne olja, lesno-predelovalne industrije in kemične industrije. Medvode so se pričele razvijati, posebej po letu 1870, ko je bila skozi kraj zgrajena železnica. V letu 1948 je prišla na vrsto realizacija projekta zajezitve Save, gradnja pregrade in v letu 1953 v obratovanje predana HE Medvode.
O poteku gradnje 1948-1953 so člani Kinoamaterskega kluba ELEKTRO pripravili 20-minutni črno-beli dokumentarni film, ki je dostopen za ogled na spletni strani Savskih elektrarn, tretji po vrsti, zavihek HE Medvode https://www.sel.si/filmski-arhiv
Nekaj osnovnošolskega znanja je bilo potrebno obnoviti, predvsem terminov GENERATOR, TURBINA, AGREGAT, TRANSFORMATOR, PRENOS ENERGIJE, ZAPORNICA… Pomagali so zapisi na Wikipedija, kot vedno :
»Vódna turbína je pogonski stroj, pri katerem se potencialna energija vode pretvarja v mehansko energijo, ta pa se z električnim generatorjem pretvarja v električno energijo. Turbina in generator tvorita turboagregat. Glede na pretvorbo energije vodne turbine delimo v dve skupini: enakotlačne (akcijske) vodne turbine s prostim curkom (Peltonova turbina) in nadtlačne (reakcijske) vodne turbine, kot sta Francisova turbina in Kaplanova turbina. Enakotlačne turbine so delno oblite in morajo biti za normalno obratovanje postavljene na spodnjo gladino vode, nadtlačne pa so polno oblite in izkoriščajo celotni padec vode od zgornje do spodnje gladine.
Hidroelektrarna Medvode (kratica HE Medvode) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji. Leži na reki Savi. Spada pod podjetje Savske elektrarne Ljubljana. Na reki Savi trenutno obratuje 8 hidroelektrarn; 3 so na zgornji Savi, 5 jih je na Spodnji Savi.
Gradnja se je pričela leta 1947, pri čemer so pri gradnji sodelovali tako slovenski kot jugoslovanski delavci ter tudi zaporniki. Poleg gradnje samega objekta hidroelektrarne in jezu so delavci zgradili še kompleks stanovanjskih objektov. Hidroelektrarna z jezom je bila postavljena leta 1953, ko je zaradi dviga gladine reke nastalo Zbiljsko jezero. Slavnostna otvoritev je potekala 1. avgusta, medtem ko je pričela hidroelektrarna delovati 1. decembra istega leta. »
Izjemno število udeležencev ( 36 ) me/nas je nekoliko presenetilo. Strokovno vodenje in predstavitev gradnje in delovanja elektrarne je imenitno opravil g. Mitja Dušak, mag. elektroenergetike, strokovnjak in poznavalec področja. Izčrpno pojasnilo delovanja vodne elektrarne je plastično predstavil na izdelani maketi HE Medvode, ki je reprezentativna in v prerezu prikazuje tok vode in delovanje elektrarne. Pozorno smo prisluhnili, posebej naši moški kolegi, elektrotehniki po izobrazbi. »Jakotokaši« in »šibkotokaši«, ponosna sem na vas. Opazili smo, da je okolica zavarovanega objekta izjemno lepo urejena, parkovne in gozdne površine primerno vzdrževane, na ogled je tudi tehnična dediščina, nekakšna »forma-viva«. No, tu je prišlo prav znanje iz osnovne šole. Turbine. Kaplanova? Francisova? Peltonova?
Po ogledu smo se malce razpršili; del skupine si je ob povratku »posladkal« brbončice v kavarni Stan v bližini, nekateri smo podaljšali do rekreacijskega centra Zbiljsko jezero. Narava je lepa, tudi ko ni jasnega sončnega dne in tudi takrat, ko jezero ni čarobno zeleno, temveč kavno rjavo. So pa zato zvesti labodi čuvali gnezda svojih skrbnih izbrank, ki so trmasto valile jajca v gnezdih na samem obrežju jezera, tik ob sprehajalni poti. Zvestoba, dvojina, skrb za izbranca, partnerja, družino…..lepe lastnosti, kajne?
Misli zbrala in osebno noto dodala.
Nadja
Kamnik, 15.4.2023
PO ORLOVI POTI OB REŠKEM JEZERU
V soboto, 24. 9. 2022 se je na izlet po Orlovi poti podalo 42 udeležencev iz naslednjih planinskih društev: Pošta in Telekom, Mercator, Viharnik, RTV, Iskra Ljubljana, Obrtnik, LPP, Polž, Šmarna gora in Ljubljana-Matica. Izlet je bil v programu Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana. Da bi omogočili udeležbo večjemu številu pohodnikov, je MDO PD Ljubljane plačal prevoz s posebnim avtobusom.
Zahodno in južno od naselja Kočevska reka teče Reški potok, ki kasneje ponikne. Leta 1978 so ga pregradili in zavito dolino za betonskim jezom je zalila voda. Ribiči so v tako nastalo Reško jezero vložili več vrst rib, te pa so privabile ribojede ptice, med katerimi je tudi orel belorepec. Belorepec je dolg do 91 cm, tehta 4 do 7 kg, razpon njegovih kril pa znaša 220 do 260 cm. V naravi živi do 35 let, v ujetništvu pa do 50 let. Največ se hrani z ribami, lovi pa tudi ptice in sesalce do velikosti lisice. Na dan potrebuje približno pol kg hrane. V Kočevski reki so gnezdo beloglavca prvič opazili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Do leta 2000 je bil par orlov pri vzreji zaroda zelo uspešen, pozneje pa ne več. Za to so izboljšali razmere za uspešno gnezdenje. Zgornji del jezera so uredili kot ribji rezervat, omejili sečnjo, vzpostavili nadzor nad gnezdom, obiskovalce pa preusmerili na 1300 m dolgo Orlovo pot ob spodnjem delu jezera. Za pot skrbi Zavod za gozdove Slovenije.
V prijetnem, delno oblačnem vremenu so krenili na pot v kraju Kočevska reka. Kot se za naravovarstvenike spodobi so se potiho podali na dobro označeno pot in uživali v tihoti obsežnih gozdov Goteniške gore. Na tem pohodu so ob skrbno postavljenih panojih izvedeli mnogo zanimivosti o belorepcu in njegovem življenjskem okolju. Torej ta pohod ni bil le poučen in bil je tudi malce skrivnosten, saj so se gibali v območju, ki je bilo po drugi svetovni vojni zaprto za javnost. Ob povratku na Kočevsko reko so se sprehodili po naselju, si ogledali razmeroma novo cerkev sv. Janeza Krstnika s čudovitimi vitraji ter se ustavili v manjšem bifeju, kjer so bili hitro in poceni postreženi. Zadovoljni, ker je bil pohod res nezahteven, so se popoldne vrnili v Ljubljano. Slišati je bilo želje po še podobnih akcijah.
Ta izlet sta pripravili Nevenka Rajhman, vodja odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana, in Marinka Koželj Stepic, vodnica PZS in vodja odbora za informiranje in propagando pri MDO PD Ljubljana. Prva je obveščala društva in zbirala prijave, druga pa je opravila ogledno turo, rezervirala avtobus in izlet tudi vodila.
Besedilo: Marinka Koželj Stepic, foto: Franjo Merše
S klikom na sliko se le-ta poveča in tudi upravlja
V soboto, 10. in nedeljo, 11. 9. 2022, smo bili na strokovni ekskurziji na Monte Roso, Peninske Alpe, Švica/Italija.
Na vožnjo smo se podali že v petek v poznih večernih urah. V Alagno Valsesio smo prispeli malo pred pričetkom obratovanja žičnice ter v miru pripravili opremo in nahrbtnike. Z žičnico smo se zapeljali do zgornje postaje Punta Indren (3275 m) ter se povzpeli do koče Rifugio Gnifetti (3647 m).
Pri koči smo prikazali in povadili ledeniško navezo in reševanje iz ledeniške razpoke. Potem smo med vzponom na Piramide Vincent (4215 m) še v praksi izvajali gibanje ledeniške naveze in premagovanje ledeniških razpok ter se po kratkem počitku na vrhu vrnili nazaj do koče.
Drugi dan smo se povzpeli do Capanna Regina Margherita (4559 m), ki se nahaja na vrhu Punta Gnifetti (4559 m). Gre za najvišje ležečo kočo v Evropi. Med sestopom proti Rifugio Gnifetti smo osvojili še vrh Balmenhorn (4167 m). Po malici in počitku pri koči smo se spustili do zgornje postaje žičnice Punta Indren (3275 m) ter se odpeljali v dolino. Domov smo prispeli v poznih večernih urah.
Niko Bertoncelj
Načelnik vodniškega odbora MDO PD Ljubljane
Abraham PD Delo oz. (skoraj) 50 planincev za 50 let
Člani PD Delo smo se v nedeljo, 12. 9. 2021, ob 9. uri zbrali na kavi v Dobrovi in nestrpno pričakovali dolgoletne prijatelje iz PD Grafičar. Mudilo se nam je začeti dan, ki je obetal lepo vreme in praznično druženje. Ko so javili, da so blizu, smo se odpeljali do Polhovega Gradca (365 m), kjer smo se po epidemičnem letu maloštevilnih srečanj prisrčno pozdravili. Predstavili smo načrt izletov za tri težavnostne stopnje in Janez, ki je vodil najtežjo, se je s svojo skupino kar takoj odpravil. Ostali smo se prestavili na parkirišče za polhograjsko graščino in se razdvojili. VEČ na PD Delo
PLANINSKA OBHODNICA KLAUSTRA,
PO POTI KAMNITIH BRANIKOV NEKDANJEGA RIMSKEGA IMPERIJA
(CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM)
Planinski vodniki PZS v MDO planinskih društev Ljubljane so odgovorne osebnosti in se za svoja poslanstva tudi licenčno usposabljajo vsake tri leta. Poleg tega se iz svoje radovednosti in za udeležence posebej, za vsako turo pripravijo in pobrskajo po literaturi teh krajev in geografske točke povežejo z zgodovinskimi trenutki, tako planinskimi kot čisto zgodovinskimi.
Prav zato se je porodila zamisel o zgodovinski planinski tranzvenzali, ki naj poteka vse od Reke (Rijeke) pa tja do Mosta na Soči, koder je v prvi polovici prvega stoletja potekala rimska zapora, ki je strateško branila Rim pred barbarskimi narodi, ki so upadali v ta prostor. Več …
DAN ALPSKE MOŽINE – Planina za Liscem (1346m ) 7. avgust 2021
Organizacija letošnjega dneva alpske možine je potekala v organizaciji PD Bohinjska Bistrica in Odseka VGN, točneje sta pohod in izvedbo letos vodili Tina Bijol – PD Bohinjska Bistrica, tudi letošnja tečajnica seminarja VGN in Mojca Gorjup – PD Srednja vas, vodja odseka VGN. Več…
IZLET V DOLINO KAMNIŠKE BISTRICE 12. 6. 2021
MDO PD Ljubljana in PD LPP sta organizirala izlet v dolino Kamniške Bistrice. Ta dolina ima veliko naravnih znamenitosti.
Pred približno 25.000 leti je tej dolini kraljeval mogočen ledenik, ki naj bi segal od vrhov Grintovcev do Kraljevega hriba nasproti nihalke na Veliko planino. Ko se je ledenik topil, je alpska reka, današnja Kamniške Bistrica, oblikovala to dolino. Pri tem je s seboj nosila skale različnih velikosti. Številne je zdrobila oziroma obrusila. Tako je nastala ledeniška morena, za seboj pa pustila tudi večje, neobdelane skale, ki se imenujejo ledeniški balvani. Naš izlet je bil namenjen predvsem ogledu največjih treh balvanov. Več …
Prikaz vseh panelov, kateri so bili razstavljeni v planinskem muzeju v Mojstrani. … Klik na sliko!
PERUN 9.4. 2012
Na velikonočni ponedeljek, 9. 4. 2012 se bomo ob 6,40 zbrali pod halo Tivoli in se s posebnim avtobusom odpeljali našemu cilju naproti. Spotoma bomo lahko občudovali lepi, stari mesti ob Liburnijski obali, Opatijo in Lovran.
Perun (881 m) je vrh v južnem delu Parka prirode Učka. Najvišji vrh Učke, Vojak, 1401 m, slovenski planinci že kar dobro poznamo.
Tokrat bomo hodili po bajeslovno-zgodovinski poti Trebišća – Perun. Pot so pripravili zanesenjaki iz Parka prirode Učka v sodelovanju z Univerzo v Zagrebu. Pot nas bo ves čas vodila po neokrnjeni naravi, skozi bolj ali manj zapuščene zaselke. Ob poti so postavili 14 panojev, na katerih je prikazana zgodovina domnevne prve naselitve Slovanov ob Kvarnerju ter božanstev, v katere so verovali, da so njih varovala pred zlim.
Pot bomo pričeli v Mošćenicah (180 m). Sprva bomo hodili po vozni poti, kasneje po stezi. Po dveh urah hoje bomo prispeli do križišča in tu zavili v gozdu strmo desno in v manj kot 1 uri prispeli v Potrebišće. Od tu je še dobro uro hoje po razmeroma odprtem svetu do vrha Perun. Povratek bo do križišča po isti poti, nato pa se bomo spustili po gozdu strmo navzdol v Trebišće. Sledila bo še zložna pot v Mošćeničko Drago. Za celotno pot, ki tehnično ni zahtevna, bomo potrebovali 7 – 8 ur hoje.
Potrebna oprema: dobri pohodniški čevlji, pohodniške palice, športna oblačila, nekaj proti mrazu, vetru in morebitnemu dežju, hrana in pijača. Ob poti ni nobene možnosti prehranjevanja. Cena prevoza bo znana ob prijavi.
Pa še to: V kolikor bo v avtobusu še prostor in če kdo ne bi šel na razmeroma dolg pohod, se lahko pelje z nami do Opatije, se tam sprehaja, lahko gre plavat v enega od hotelov in se pozno popoldne zopet z nami vrne v Ljubljano.
Marinka Koželj Stepic
