TABORI - SPISEK

22. maja 1971 je bil organiziran I. Tabor ljubljanskih planincev na Jančah.
Besedo „tabor“ so povzeli takratni planinski delavci iz zgodovine slovenskega naroda.
Izraz pomeni neke vrste množično zborovanje na prostem. Prvi tabori so bili organizirani
v 60-letih 19. stoletja. Njih naloga je bila utrjevanje narodne zavesti med Slovenci.
Tabori ljubljanskih planincev naj bi utrjevali planinsko zavest med planinci
v enakem smislu, kot so pred 150 leti utrjevali na taborih narodno zavest.
Tabori ljubljanskih planincev so si sledili vsako leto, po možnosti na drugem kraju,
običajno v drugi polovici maja, saj so takrat proslavljali Dan mladosti.
Tabori so bili na Planini nad Vrhniko, pri Slavkovem domu, pri Mengeški koči, na Govejku,
na Gorjuši, na Kuclju, na Rašici, na Kališu, v Kamniški Bistrici, na Šmarni gori, pri Jelenovem
studencu, na Kureščku, na Polževem, v Polhovem Gradcu, na Veliki planini, na Ključu,
zopet na Rašici, na Kamniškem sedlu in jubilejni, XX. Tabor na Korantu.

Tabori ljubljanskih planincev ostajajo stalnica delovanja. MDO vsako leto povabi
k soorganizaciji društvo, ki slavi okroglo obletnico delovanja ali samo želi sodelovati
pri pripravi. Kraji so se začeli ponavljati, saj je bilo za druženje mnogih planincev že težko najti novo zanimivo lokacijo.
Zvrstili so se še naslednji Tabori: na Muljavi, pri Taborski jami, pri Lavričevi koči na gradišču, na Rašici, na Govejku, v Kamniški Bistrici, na Šmarni gori, pri Jelenovem studencu, na Govejku, ….