UTRINKI
Pozdravljeni planinski prijatelji
PO ORLOVI POTI OB REŠKEM JEZERU
V soboto, 24. 9. 2022 se je na izlet po Orlovi poti podalo 42 udeležencev iz naslednjih planinskih društev: Pošta in Telekom, Mercator, Viharnik, RTV, Iskra Ljubljana, Obrtnik, LPP, Polž, Šmarna gora in Ljubljana-Matica. Izlet je bil v programu Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana. Da bi omogočili udeležbo večjemu številu pohodnikov, je MDO PD Ljubljane plačal prevoz s posebnim avtobusom.
Zahodno in južno od naselja Kočevska reka teče Reški potok, ki kasneje ponikne. Leta 1978 so ga pregradili in zavito dolino za betonskim jezom je zalila voda. Ribiči so v tako nastalo Reško jezero vložili več vrst rib, te pa so privabile ribojede ptice, med katerimi je tudi orel belorepec. Belorepec je dolg do 91 cm, tehta 4 do 7 kg, razpon njegovih kril pa znaša 220 do 260 cm. V naravi živi do 35 let, v ujetništvu pa do 50 let. Največ se hrani z ribami, lovi pa tudi ptice in sesalce do velikosti lisice. Na dan potrebuje približno pol kg hrane. V Kočevski reki so gnezdo beloglavca prvič opazili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Do leta 2000 je bil par orlov pri vzreji zaroda zelo uspešen, pozneje pa ne več. Za to so izboljšali razmere za uspešno gnezdenje. Zgornji del jezera so uredili kot ribji rezervat, omejili sečnjo, vzpostavili nadzor nad gnezdom, obiskovalce pa preusmerili na 1300 m dolgo Orlovo pot ob spodnjem delu jezera. Za pot skrbi Zavod za gozdove Slovenije.
V prijetnem, delno oblačnem vremenu so krenili na pot v kraju Kočevska reka. Kot se za naravovarstvenike spodobi so se potiho podali na dobro označeno pot in uživali v tihoti obsežnih gozdov Goteniške gore. Na tem pohodu so ob skrbno postavljenih panojih izvedeli mnogo zanimivosti o belorepcu in njegovem življenjskem okolju. Torej ta pohod ni bil le poučen in bil je tudi malce skrivnosten, saj so se gibali v območju, ki je bilo po drugi svetovni vojni zaprto za javnost. Ob povratku na Kočevsko reko so se sprehodili po naselju, si ogledali razmeroma novo cerkev sv. Janeza Krstnika s čudovitimi vitraji ter se ustavili v manjšem bifeju, kjer so bili hitro in poceni postreženi. Zadovoljni, ker je bil pohod res nezahteven, so se popoldne vrnili v Ljubljano. Slišati je bilo želje po še podobnih akcijah.
Ta izlet sta pripravili Nevenka Rajhman, vodja odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana, in Marinka Koželj Stepic, vodnica PZS in vodja odbora za informiranje in propagando pri MDO PD Ljubljana. Prva je obveščala društva in zbirala prijave, druga pa je opravila ogledno turo, rezervirala avtobus in izlet tudi vodila.
Besedilo: Marinka Koželj Stepic, foto: Franjo Merše
S klikom na sliko se le-ta poveča in tudi upravlja
V soboto, 10. in nedeljo, 11. 9. 2022, smo bili na strokovni ekskurziji na Monte Roso, Peninske Alpe, Švica/Italija.
Na vožnjo smo se podali že v petek v poznih večernih urah. V Alagno Valsesio smo prispeli malo pred pričetkom obratovanja žičnice ter v miru pripravili opremo in nahrbtnike. Z žičnico smo se zapeljali do zgornje postaje Punta Indren (3275 m) ter se povzpeli do koče Rifugio Gnifetti (3647 m).
Pri koči smo prikazali in povadili ledeniško navezo in reševanje iz ledeniške razpoke. Potem smo med vzponom na Piramide Vincent (4215 m) še v praksi izvajali gibanje ledeniške naveze in premagovanje ledeniških razpok ter se po kratkem počitku na vrhu vrnili nazaj do koče.
Drugi dan smo se povzpeli do Capanna Regina Margherita (4559 m), ki se nahaja na vrhu Punta Gnifetti (4559 m). Gre za najvišje ležečo kočo v Evropi. Med sestopom proti Rifugio Gnifetti smo osvojili še vrh Balmenhorn (4167 m). Po malici in počitku pri koči smo se spustili do zgornje postaje žičnice Punta Indren (3275 m) ter se odpeljali v dolino. Domov smo prispeli v poznih večernih urah.
Niko Bertoncelj
Načelnik vodniškega odbora MDO PD Ljubljane
Abraham PD Delo oz. (skoraj) 50 planincev za 50 let
Člani PD Delo smo se v nedeljo, 12. 9. 2021, ob 9. uri zbrali na kavi v Dobrovi in nestrpno pričakovali dolgoletne prijatelje iz PD Grafičar. Mudilo se nam je začeti dan, ki je obetal lepo vreme in praznično druženje. Ko so javili, da so blizu, smo se odpeljali do Polhovega Gradca (365 m), kjer smo se po epidemičnem letu maloštevilnih srečanj prisrčno pozdravili. Predstavili smo načrt izletov za tri težavnostne stopnje in Janez, ki je vodil najtežjo, se je s svojo skupino kar takoj odpravil. Ostali smo se prestavili na parkirišče za polhograjsko graščino in se razdvojili. VEČ na PD Delo
PLANINSKA OBHODNICA KLAUSTRA,
PO POTI KAMNITIH BRANIKOV NEKDANJEGA RIMSKEGA IMPERIJA
(CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM)
Planinski vodniki PZS v MDO planinskih društev Ljubljane so odgovorne osebnosti in se za svoja poslanstva tudi licenčno usposabljajo vsake tri leta. Poleg tega se iz svoje radovednosti in za udeležence posebej, za vsako turo pripravijo in pobrskajo po literaturi teh krajev in geografske točke povežejo z zgodovinskimi trenutki, tako planinskimi kot čisto zgodovinskimi.
Prav zato se je porodila zamisel o zgodovinski planinski tranzvenzali, ki naj poteka vse od Reke (Rijeke) pa tja do Mosta na Soči, koder je v prvi polovici prvega stoletja potekala rimska zapora, ki je strateško branila Rim pred barbarskimi narodi, ki so upadali v ta prostor. Več …
DAN ALPSKE MOŽINE – Planina za Liscem (1346m ) 7. avgust 2021
Organizacija letošnjega dneva alpske možine je potekala v organizaciji PD Bohinjska Bistrica in Odseka VGN, točneje sta pohod in izvedbo letos vodili Tina Bijol – PD Bohinjska Bistrica, tudi letošnja tečajnica seminarja VGN in Mojca Gorjup – PD Srednja vas, vodja odseka VGN. Več…
IZLET V DOLINO KAMNIŠKE BISTRICE 12. 6. 2021
MDO PD Ljubljana in PD LPP sta organizirala izlet v dolino Kamniške Bistrice. Ta dolina ima veliko naravnih znamenitosti.
Pred približno 25.000 leti je tej dolini kraljeval mogočen ledenik, ki naj bi segal od vrhov Grintovcev do Kraljevega hriba nasproti nihalke na Veliko planino. Ko se je ledenik topil, je alpska reka, današnja Kamniške Bistrica, oblikovala to dolino. Pri tem je s seboj nosila skale različnih velikosti. Številne je zdrobila oziroma obrusila. Tako je nastala ledeniška morena, za seboj pa pustila tudi večje, neobdelane skale, ki se imenujejo ledeniški balvani. Naš izlet je bil namenjen predvsem ogledu največjih treh balvanov. Več …
Prikaz vseh panelov, kateri so bili razstavljeni v planinskem muzeju v Mojstrani. … Klik na sliko!
