Lovrenška jezera

Lovrenška jezera

Odbor za varstvo gorske narave je 3. 6. 2023 organiziral pohod od Rogle do Lovrenških jezer. Namen pohoda je bilo spoznavanje visokogorskega barja in drugih značilnosti Pohorja.
Zbrali so se ob 6,45 pod halo v Tivoli in se odpeljali proti Štajerski, na Pohorje do turističnega centra Rogla. V avtobusu je bilo kar 47 udeležencev, bili bi pa še 3 več, a so zaradi manj ugodne vremenske napovedi odpovedali. Seznam društev, iz katerih so izhajali udeleženci, je kar dolg: PD Iskra Ljubljana, PD Mercator, PD Polje, PD Velike Lašče, PD Ljubljana-Matica, PD LPP, ŠD Gams Vodice, PD RTV, PD Pošte in Telekoma, PD IMP, PD Polž, PS Društva klasikov in članica Komisije za varstvo gorske narave pri PZS. Z Rogle so se podali na pot do Lovrenških jezer. Vreme je bilo oblačno, kakih 10 minut je rahlo deževalo. Nekateri so si ogrnili pelerine, drugi odprli dežnike. Spotoma so v dalji videli celo Črni vrh (1543 m), najvišji vrh Pohorja. Ta se dviguje nekako med Ribniško kočo in sedlom Pungart. Pri Lovrenških jezerih so si ogledali mostnice, se vzpeli na razgledni stolp in se sprehodili do prvih jezerc, do katerih vodi pot po mostnicah. Jezera so bila kar polna vode, saj je letos bilo že veliko deževnih dni. Vračali so se po drugi poti in sicer v smeri koče na Pesku. 
 
 

Lovrenška jezera (1510 m – 1520 m) se nahajajo na visokem barju sredi Pohorja med Roglo in Ribniškim Pohorjem. Lovrenška jezera so ena najbolj slikovitih pohodniških točk z edinstveno naravo. Pohodniška pot kljub enostavnosti bogato nagradi. Lovrenška jezera so zaradi nepropustnih tonalitskih tal nastala v skledastih kotanjah. Jezerc je 22, včasih tudi manj, odvisno od obsega stoječe vode, ki se obnavlja le s padavinami. Globoka so do 120 cm. Jezera se nahajajo v gozdnatem rezervatu, ki sega od Mulejevega vrha do Jezerskega vrha. V širši okolici raste na šotnih tleh nizek, pretežno smrekov in borov gozd, porasel z lišajem. Okrog jezer raste nizko barsko borovje. Tu najdemo tudi nekatere redke rastline: razne šaše, rjasti sleč, mahovnico, divjo rožmarinko in mesojedo dolgolistnato rosiko. Na južni strani stoji razgledni stolp, do prvih treh jezer pa je urejena pot po mostnicah. Tako so zaščitili barje pred uničevanjem, saj je pohodnikov veliko in vsako leto več.

Ko smo prišli do koče na Pesku, je sonce sramežljivo posijalo skozi koprenaste oblake. Skoraj vsi smo naročili kaj iz bogate kulinarične ponudbe in bili hitro postreženi. Ker je nekaj posameznikov tožilo o bolečih kolkih in kolenih, smo poklicali voznika na Roglo, da nas je prišel iskat do koče na Pesku. V Ljubljano smo se vrnili v popoldanskih urah z željo, da bi bili podobni izleti še kdaj.

Ta izlet sta pripravili Nevenka Rajhman, vodja odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana, in Marinka Koželj Stepic, vodnica PZS in vodja odbora za informiranje in propagando pri MDO PD Ljubljana. Prva je obveščala društva in zbirala prijave, druga pa je opravila ogledno turo, rezervirala avtobus in izlet tudi vodila.

                                                  Besedilo in foto: Marinka Koželj Stepic