Odbor za varstvo gorske narave
IZVIR REKE TIMAV IN DOBERDOBSKO JEZERO
Odbor za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana je v soboto, 18. oktobra 2025 uspešno izvedel ekskurzijo do izvira reke Timav in ob Doberdobskem jezeru. Med udeleženci so bili večinoma varuhi gorske narave in gorski stražarji ter ostali ljubitelji narave. Bilo je 43 udeležencev iz 12 društev in sicer:PD Mercator 9, PD RTV 7, PD Delo 6, PD Iskra Ljubljana 4, PD LPP, PD Viharnik in PD Polž po 2 in PD Obrtnik, PD Rašica, PD Ljubljana-Matica in PD Saturnus po 1 udeležencu. Pridružili so se tudi tri gostje iz Odbora za varstvo gorske narave pri MDO Gorenjske.
Iz Ljubljane so se odpeljali proti Gorici in dalje v Štivan (S. Giovanni del Timavo). Med vožnjo je vodnica Marinka podrobneje predstavila zanimivosti, katere so nameravali obiskati.
Najprej so si ogledali izvir reke Timav. Timava je reka v Tržaškem primorju. Tok reke Timave je od izvira do izliva v morju dolg približno 2 km. V štirih izvirih se reka pojavi pri Štivanu (S. Giovanni del Timavo) in se kmalu zatem, pri Ribiškem naselju, med Devinom in Tržičem izliva v Pancanski zaliv, ki je del Tržaškega zaliva. Domneva, da je Timava izvir izključno ponikalne reke Reka je bila v 20. stoletju znanstveno ovržena. Od reke Reka prejema le tretjino vode, drugi dve tretjini pa dopolnjujeta reka Vipava s ponorom pri kraju Vrtoče in Soča, ki delno ponikuje v prodnatih tleh. Nekaj vode prispevajo tudi meteorne padavine s kraške planote nad izvirom. Reko Timavo so omenjali že antični pisci, na področju izvirov je bilo nekoč rimsko naselje Fons Timavi. Ogledali so si dva izvira od štirih in oba sta bila nenormalno vodnata. Nato so si v neposredni bližini ogledali še staro cerkev iz 15. stoletja. Opazili so sledove, ki so kazali na to, da je bila pred nedavnim poplavljena vsaj za nekaj cm.
Sledila je vožnja do Doberdobskega jezera. Naravni rezervat, v katerem leži Doberdobsko in Prelosno jezero, meri 726 hektarov. Posebnost rezervata je presihajoče Doberdobsko, v kateri gladini vode zelo niha, in Prelosno jezero, kjer je nihanje manj opazno. Obe jezeri obdajajo mokrišča, kot so vlažni travniki in vlažni gozd. Ta prehajajo v suho okolje kot sta kraška gmajna in kraška gošča. Zaradi ekološko tako različnih okolij sta rastlinstvo in živalstvo zavarovanega območja zelo raznolika. V rezervatu je mnogo jam in tako obsežne skalnate površine s kraškimi tvorbami kot so žlebiči in škraplje. Simbol rezervata je beloprši jež, ki živi v vzhodnem delu Evrope. Rezervat pa je ravno na zahodni meji njegove razširjenosti in je eno izmed redkih bivališč tega ježa v Italiji. Večja poplavljenost je v času z daljšim deževjem, torej spomladi in jeseni. Jezero je dokaj izsušeno v sušnem obdobju, torej pozimi in poleti. Ne glede na to ali je polno vode ali prazno, je vedno polno zanimivosti, zato je priporočljiv obisk v deževni in sušni dobi.
Podali so se po prijetni poti ob severni strani jezera, vendar jezera niso videli. Na koncu polja, do koder seže voda, kadar je jezero polno, so se obrnili. Pot, po kateri so hodili je bila dokaj vlažna. Spoznavali so rastje na mokriščih, kraško goščo, trstičje, ki raste že v plitvi vodi. Videli so tudi kako že odganja iz zemlje iris in veliki poletni zvonček, ki sta značilna za to področje. Nazadnje so si ogledali še izvire, ki pa so bili zelo slabotni in komaj vidni.
Nato so se odpeljali v naselje Doberdob, znano predvsem po bojih iz I. svetovne vojne. Kraj je še močno slovenski, osnovna šola se imenuje po Prežihovem Vorancu, na pročelju cerkve so v mozaiku napisi v slovenščini, ulice so poimenovane po slovensko.
Odpeljali so se še do centra Gradina v neposredni bližini Doberdoba. Center Gradina je bil zgrajen z evropskimi sredstvi. Tu je muzej, gostišče in nekaj prenočišč. Tokrat je bil center v celoti zaprt in je dajal zapuščen videz. Deloval je le nekaj let. Skupina se je posedla po klopeh, malicali so hrano iz nahrbtnika ter uživali v toplem sončnem dnevu. Sprehodili so se še do razgledišča in si ogledali jezero iz ptičje perspektive. Videli so le polje in v sredini majhno jezerce. Pogled pa je segal tudi na letališče Ronke, Monfalcone (Tržič) in Grado (Gradež).
Ta naravovarstveni izlet je bil izveden v okviru Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana, ki je tudi kril stroške prevoza. Odbor je organiziral in izvedel že nekaj podobnih akcij in sicer po dolini Kamniške Bistrice, po Orlovi poti na Kočevskem, na Pohorju do Lovrenških jezer in lani po Parku prirode Učka. Udeleženci so bili z izbiro programa zelo zadovoljni in si želijo še kaj podobnega v kraje, ki jih še ne poznajo.
Program ekskurzije je pripravila in izlet vodila Marinka Koželj Stepic, vodnica PZS, prijave pa je zbirala Nevenka Rajhman, vodja odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljane.
Marinka Koželj Stepic
ZAHVALA IN POHVALA OVGN pri MDO PD Ljubljana
Vse od septembra, ko je vodja Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana, Nevenka Rajhman, napovedala vsakoletno izobraževalno ekskurzijo za varuhe gorske narave in gorske stražarje, sem z nestrpnostjo čakala soboto, 18. oktobra 2025. Toliko bolj, ker je bil ponovno izbran cilj v zamejstvu, ki ga ne obiščemo prav pogosto in nam je v večini neznan. Tokratna poučna ekskurzija nas je popeljala v vasico Štivan, k izviru kratke, a temu živahne reke Timav, na mokrišču in po učni poti ob Doberdobskem jezeru, skozi kraško gmajno, med lovorovimi drevesi, spremljal nas je že obarvan ruj……topel jesenski dan je bil in pogled na kljub široki, ravno in prijazni pokrajini z razgledišča Gradina čez Ronk vse do Gradeža v daljavi so ga zaokrožili v popolnost.
Prisrčna hvala Marinki Koželj Stepic, ki je izlet pripravila in vodila Nevenki Rajhman, ki nas je organizirala in obveščala. Hvaležna sem, da imamo varuhi gorske narave in gorski stražarji možnost na tak način in na mestu samem pridobiti informacije, znanja, izkušnje in doživetja. Obenem pa se vsaj enkrat letno družiti s kolegi in poklepetati s somišljeniki, ki naravo spoštujejo, cenijo in varujejo tako kot mi.
V Kamniku, 21. oktobra 2025
Nadja Uršič
OVGN PD ISKRA LJUBLJANA