Odbor za varstvo gorske narave
SPOZNAVANJE PARKA PRIRODE UČKA
Odbor za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana je v soboto, 13. aprila 2024 uspešno izvedel strokovno ekskurzijo po Parku prirode Učka. Med udeleženci so bili večinoma varuhi gorske narave in gorski stražarji ter ostali ljubitelji narave. Bilo je 48 udeležencev iz 12 društev.
Masiv Učka dominira nad Istro in Kvarnerjem. Park prirode Učka je umeščen po sredini tega masiva, njegova površina pa meri 160 km 2 . Zaradi edinstvenih klimatskih pogojev je tu izredna biološka raznolikost. Območje v glavnem pokriva gozd, v vršem delu je bukev z značilnimi krivenčastimi debli, nekaj nižje je gozd belega gabra in hrastičja, v spodnjem pa še črni bor. Na pobočjih Učkah uspevajo še lovranski kostanj – maroni, šparglji in druge rastline, znane v kulinariki. Učka je edini predel na svetu, kjer raste učkin zvonček. Učka je tudi eden zadnjih predelov, kjer lahko vidimo beloglavega orla. Tu je domovanje divjega prašiča, gozdne uharice, srnjadi, sivega sokola, kač in martinčkov. Na livadah se med raznoterim cvetjem spreletavajo metuljčki – črni apolon, gozdni črni okar, kozličev modrin in drugi.
Učka je dokaj bogata s padavinami in tu so mnogi izviri, studenčki, potočki in slapiči. Območje Učke ima za bivanje ugodne klimatske razmere, zlasti na južnih pobočjih. MasivUčke predstavlja naravno pregrado med blago kontinentalno klimo Istre in izrazito mediteransko klimo Kvarnerskega zaliva. Prve naselbine so bile v jamah in spodmolih že v pradavnini. Sledilo je naseljevanje tudi v času prihoda Slovanov, zlasti na južnem delu Učke.
V obdobju antike v srednjem veku Učka ni bila več zanimiva za novo stalno naseljevanje, ampak se je preko prehodov povezala z Istro in kontinentalnim delom Hrvaške. V času Avstro-Ogrske postane Učka zopet zanimiva za stalno naseljevanje. Tu so bili ugodni za pogoje živinorejo – drobnico in govedo buškurin – ter sadjarstvo. Iz teh časov so danes še vidni suhi zidi in pastirski stanovi ter opuščeni stari sadovnjaki. Naseljenost južnih pobočij je tudi danes aktualna, vendar kmetijstvo ni več osnova za preživetje. Življenje se je z razvojem turizma premaknilo bližje obali. V zaščitnem znaku Parka prirode Učka sta kostanj maroni in govedo buškurin.
Obiskali in ogledali so si tri zanimivosti pogorja Učke.
Najprej so se vzpeli iz naselja Kolavići na Veprinac. Veprinac je 517 m visok vrh, ki se nahaja v severovzhodnem delu pogorja. Na samem vrhu se nahaja vasica Veprinac.
V tem slikovitem kraju z najlepšim pogledom na celoten Kvarner se skriva bogata dediščina.
Na vsakem koraku se nam odkrivajo pomembni kulturno-zgodovinski spomeniki. Prvi med njimi je baročna cerkev sv. Marka in njen veličasten zvonik. Tu najdemo še starodavno kapelo sv. Ane, pržon (ječo) in mestno ložo. Kraj se prvič omenja leta 1351. Znan je veprinski zakon datiran leta 1507 in je prvi dokument, sestavljen iz 43 členov. Rokopis je v glagolici in je shranjen v Hrvatski akademiji. Nato jih je avtobus prepeljal na sedlo Poklon.
Od leta 1876, ko je bila zgrajena istrska železnica, so ljudje potovali po opravkih iz Istre na Reko ali naprej na "celino" preko 922 m visokega prelaza, ki povezuje gorska masiva Učka in Čičarija. Ko so prispeli na vrh prelaza, se je pred njimi odprl pogled na ves Kvarner in prvo kar so videli, je bila romarska cerkev na Trsatu. Ustavili so se, se poklonili in molili. Tako je prelaz dobil ime Poklon. Danes je na Poklonu izhodišče za mnoge planinske poti po Učki in Čičariji, tu je planinski dom PD Opatija in nov informacijski center s prodajalno spominkov, bifejem ter upravo Parka prirode Učka.
Drugi del izleta je bil spust s Poklona v kraj Liganj (300 m), kjer je bila včasih uprava Parka. Pot je v začetku vodila po gozdni cesti, nato po bolj ali manj strmih gozdnih stezicah in poteh. Med hojo so opazovali sveže ozeleneli gozd bukve, gabra, hrasta, kostanja in bora.
Občudovali so suhe zide, ki so jih predniki postavljali okrog vrtač. Tako so očistili teren kamenja in pridobili ravno površino za košnjo trave ali za pašo. Prisluhnili so ptičjemu petju ali so si ogledovali zanimivo rastlinje, zlasti pomladno cvetje.
Iz Lignja je avtobus prepeljal skupino v Lovransko Drago, naselje, ki dobesedno čepi na slikovitih terasah na jugovzhodnem pobočju Učke. Med vožnjo proti Lovranski Dragi so lahko od daleč občudovali enkratno lego vasi. Vse je razvrščeno po razmeroma strmem pobočju, hiše, hlevčki in njivice, posajene z zelenjavo, cveticami in majhnimi sadnimi drevesi.
Z roba vasi so se podali še na ogled slapu Slap. Ta slap je na območju Lovranske Drage, ene najlepših dolin na vzhodnem pobočju Učke.
Pot vodi ob šumeči vodi, ki priteka izpod slapu skozi nasade kostanja maronija, skozi gozd hrasta in gabra, preko starih terasic, na katerih so nekoč obdelovali zemljo. Slap kaže stotero obrazov glede na količino padavin pred obiskom, vendar je vedno zelo zanimiv in lep. Tokrat je bilo malo vode, a pogled na steno preko katere naj bi padal, je neponovljiva. Ta naravovarstveni izlet je bil v okviru Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana, ki je tudi kril stroške prevoza. Odbor je organiziral in izvedel že nekaj podobnih akcij in sicer po dolini Kamniške Bistrice, po Orlovi poti na Kočevskem in lani na Pohorje do Lovrenških jezer.
Program ekskurzije je pripravila in izlet vodila Marinka Koželj Stepic, vodnica PZS, prijave pa je zbirala Nevenka Rajhman, vodja Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Ljubljana. Marinka Koželj Stepic